Glasba in psihologija gresta z roko v roki. To verjetno ve vsak glasbenik, ki svoje potenciale uresničuje skozi igranje inštrumenta, petje, skladanje, dirigiranje itd. Psihologijo najdemo povsod v glasbenem svetu. Od tega, kako zvok in vibracije pozitivno vplivajo na človeka, do tega, kako lahko interpretiramo glasbene zapise. Primanjkuje pa znanja o veščinah, s katerimi bi glasbeniki ta psihološka dognanja izkoristili sebi v prid.
Glasbeni svet je lahko zelo zahteven. Po mojih izkušnjah je poln briljantnosti, kreativnosti, spontanosti in sproščenosti. Hkrati pa je v njem prisotno veliko perfekcionizma, kritike, tekmovalnosti, zastojev v ustvarjalnosti in visokih zahtev. Zahteve prihajajo tako iz okolja (starši, učitelji, mentorji, profesorji, kolegi itd.) kot iz notranjosti glasbenika. Ob tem lahko začutimo več pritiska in mešanih občutkov, vznemirjenosti in entuziazma, hkrati pa tudi več tesnobe in depresivnosti, ko ta entuziazem upade. S tega vidika je svet glasbe lahko zelo zahteven, kajti ni se vedno preprosto soočati z visokimi zahtevami ter čustvenimi vrtinci in zmedami.
Kako se s tem spoprijeti?
Nekateri glasbeniki imajo več razvite kapacitete za spoprijemanje s tovrstnimi izzivi, medtem ko ostali zmanjšano kapaciteto nadomeščajo z drugimi nekonstruktivnimi strategijami (npr. uživanje alkohola in drog, še več perfekcionizma, še več kritike, deloholizem, obtoževanje itd.). To so strategije, ki na dolgi rok vodijo v odvisnosti oziroma izgorelost.
Zakaj torej glasbeniki potrebujejo psihologa?
Kot psihologinja in psihoterapevtka lahko glasbenika naučim novih strategij spoprijemanja z izzivi v svetu glasbe. V svetovalnem procesu se učimo:
- tehnik sproščanja (npr. dihanje in progresivna mišična relaksacija),
- upravljanja s tremo (učenje o strahu, njegovi funkciji in tehnike za spoprijemanje s strahom),
- spreminjati mišljenje in pogled na uspeh, neuspeh, napake in vajo,
- spreminjati mišljenje in pogled na čustva,
- upravljanja s čustvi,
- spreminjati vedenja v bolj funkcionalna (npr. bolj funkcionalni perfekcionizem, več prijaznosti in sočutja do sebe, boljša razporeditev in organizacija vaj, sprejemanje napak in neuspeha),
- spreminjati pogled na počitek oziroma razmerje med delom in počitkom,
- postavljanja ciljev.
Kot glasbenica ponujam veliko razumevanja in izkustveni pogled na izzive, s katerimi se spoprijemate kot glasbeniki, tako v ”rekreativnem” svetu glasbe kot tudi v akademskem. Če se najdete v prebranem, vas vabim, da me obiščete oziroma se naročite na prvo srečanje.