Neva Kumer Pavlović, magistrica psihologije in psihoterapevtka
Sem tudi športnica – bivša rokometašica, glasbenica in umetnica. V prostem času slikam na platno in skladam avtorsko glasbo za klavir. Zasedam tudi vlogo mlade mamice, ki me življenjsko izpopolnjuje. Zanima me več različnih stvari, a svetovanje in psihoterapija sta dejavnosti, ki ju najraje opravljam.
Po zaključenem magistrskem študiju Psihologija leta 2018, sem se vpisala v prvo psihoterapevtsko šolo – smer Transakcijska analiza. Po več letih izobraževanja, učenja, treninga in dela na sebi, sem študij zaključila ter pridobila naziv Psihoterapevt. Med tem sem se vzporedno vpisala še v drugo terapevtsko šolo – smer Vedenjsko-kognitivna terapija, kjer se še vedno izpopolnjujem.
Izobraževanja so me opremila z znanjem in mi še vedno širijo obzorja. Soočanje z lastnimi stiskami v najburnejših obdobjih življenja pa me je obogatilo z izkušnjami, ki mi nudijo neprecenljivo prednost, pri izkustvenem pogledu na težave mojih klientov. Pri soočanju s stiskami mi je zelo pomagala Terapija sprejemanja in predanosti oz. njeni koncepti, pri katerih sem se naučila uporabljati čuječnost. Znanje in izkušnje s čuječnostjo sem poglobila skozi udeležbo tečaja čuječnosti. Izvajanje čuječnosti spodbujam tudi pri vseh, ki si želite bolj pristnega in polnega življenja, ki je v skladu z vašimi vrednotami. Prav tako, če se želite naučiti sprejemati in biti bolj prisotni.
Trenutno svojo akademsko pot nadaljujem na doktorskem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, program Klinična psihologija in psihoterapija. Moje področje raziskovanja obsega psihoterapevtske učinke povezane s čuječnostjo. Kot bivša športnica in glasbenica še vedno posredno delujem tudi na teh področjih, saj tako športnikom kot glasbenikom s svetovalnim delom pomagam na poti do uresničitve njihovih ciljev.
Z vami delim citat, ki se mi je enkrat spontano prikradel v misli in ponazarja moje videnje psihoterapevtskega dela: ”Za vsakogar se najde pot, po kateri želi iti. Po poti, kjer se celijo rane, in po poti, kjer ima življenje zopet smisel”. In ravno to želim vsakemu, ki me obišče ali sreča na kakšen drugačen način.