Terapija sprejemanja in predanosti

terapija sprejemanja in predanosti

Terapija sprejemanja in predanosti (ACT) je inovativnejša terapija temelječa na čuječnosti in predanosti, ki uči živeti bolj polno in smiselno življenje. Sodi v t. i. “tretji val” vedenjsko kognitivne terapije in predstavlja integrativno obliko psihoterapije. Razvil jo je Steven C. Hayes s sodelavci, njeni teoretični temelji in učinkovitost pa so podprti z znanstvenimi dokazi.

Je terapevtski pristop, ki temelji na procesih čuječnosti, sprejemanja, predanosti in vedenjski aktivaciji z namenom spodbujanja psihološke fleksibilnosti. Psihološka fleksibilnost je zmožnost biti v sedanjem trenutku brez nepotrebnih obramb in hkrati vztrajati in spremeniti vedenje v skladu s svojimi izbranimi vrednotami in trenutno situacijo (Hayes in drugi, 2012).

Za koga je terapija sprejemanja in predanosti primerna?

Primerna za posameznike, ki:

  • se soočajo z bolečimi mislimi in čustvi,
  • se soočajo s kronično bolečino,
  • si želijo bolj fleksibilnega mišljenja,
  • bi se radi zopet povezali s svojimi vrednotami,
  • imajo težave z depresijo, anksioznostjo in obsesivno kompulzivno motnjo,
  • želijo delati na partnerskem odnosu,
  • se želijo naučiti čuječnosti in življenja v sedanjem trenutku.

Terapija ne sloni na postavljanju ciljev terapije kot sta odprava ali nadzor nad neprijetnimi čustvi, temveč odprtost in sprejemanje čustev oziroma notranjih dogajanj. Terapija je izkustvena in usmerja k želenemu vedenju na podlagi ponovne povezanosti s posameznikovimi vrednotami. V njej gledamo na človeško trpljenje kot del življenja in nekaj normalnega. Ker pa se ljudje izogibamo trpljenju in potencialno bolečim situacijam, pa s tem ustvarjamo še več trpljenja. Ko na tak način živimo, manjšamo kapacitete za psihološko fleksibilnost.

Brezplačna knjiga

Za več informacij o terapiji sprejemanja in predanosti toplo priporočam brezplačno knjigo Terapija sprejemanja in predanosti – Čuječnost in psihološka fleksibilnost v psihoterapiji (PDF).

Sorodne vsebine

Tesnoba ni težka samo zaradi občutka samega, ampak tudi zaradi načinov, kako si jo razlagamo in kako se nanjo odzivamo. ...

Če veliko razmišljaš, to še ne pomeni racionalnosti Veliko ljudi, ki pravijo, da ”veliko razmišljajo” v resnici ne razmišljajo produktivno ...

Se kdaj znajdeš v situaciji, kjer se s svojim partnerjem znova in znova prepirata o isti stvari? Kjer se pogovor ...