Verjetno bi se strinjali, da je partnerski odnos lahko zelo enostaven in prijeten ter hkrati zelo kompleksen in naporen. V njem lahko pogosto doživljamo nasprotujoča si čustva – vse od ljubezni do sovraštva, od sproščenosti do intenzivne jeze, od občutka razumljenosti do popolne zgrešenosti v komunikaciji, od občutka popolne zaljubljenosti in do občutka popolne oddaljenosti. Dobrodošli v partnerskem odnosu.
Kadar imamo občutek, da se s partnerjem zelo razumemo, čutimo polno ljubezni, pozornosti, prijetnosti, spoštljivosti in sprejemanja, bi partnerski odnos najverjetneje označili za preprostega in prijetnega. Mnenje o tem, se lahko kar hitro spremeni, ko občutimo pomanjkanje na pomembnih področjih v partnerskem odnosu – zaupanje, spoštovanje, toplina, razumevanje in povezanost. Takrat se običajno začnemo spraševati ”kaj je narobe”.
Kaj je narobe z mojim partnerjem?
Najpogosteje se vprašamo, kaj je narobe z našim partnerjem, ker ”nam ne da” ali ”ne naredi” tisto, kar bi si mi želeli in kar pričakujemo. Vzemite si nekaj trenutkov in zapišite, kaj vse menite, da je narobe z vašim partnerjem. Ko to zapišete, pozornost usmerite na vaše počutje in opazujte, ali se je kaj spremenilo. Kako se počutite ob ujetosti v lastne misli o tem, kaj je narobe z vašim partnerjem? Razmislite kakšen vpliv ima ujetost v te misli na vaš odnos? Se je kaj spremenil? Ali je poglabljanje v te misli doprineslo k vašemu odnosu kaj dobrega ali ga je oslabilo?
Običajno nam to ne prinese več dobrega, temveč še več tesnobe, jeze, razočaranja, žalosti, strahu in obupa. Če ne verjamete, naredite vajo in preizkusite.
Zakaj toliko razmišljamo o tem, kaj je narobe?
Ljudje smo nagnjeni k temu, da najdemo nepravilnosti, napake, grožnje, pomanjkljivosti in nevarnosti – to je funkcija naših možganov. Hkrati pa je bila evolucijska prednost pred drugimi vrstami – da smo pravočasno prepoznali in odpravili nepravilnosti in grožnje našemu življenju in se tako, kar se da pripravili na nevarnost. Pa je to res dobra strategija v partnerstvu? Kako pa lahko odpravimo ”napake partnerja” ali pa ga spremenimo v bolj ‘‘popolnega”? Ali lahko odnos spremenimo v bolj varnega, zato da ne bi imeli potrebe po straži? Slednje se da, medtem ko partnerja ne moremo spremeniti. Verjetno živimo pod iluzijo kontrole, da lahko partnerja (in druge dogodke ter stvari v življenju) kontroliramo. Zopet si vzemite trenutek in razmislite, kako skušate kontrolirati svojega partnerja (npr. naredi to, naredi tisto, zakaj ne moreš tega narediti, če boš to naredil/a, bom to in tisto….). Ali ta strategija reševanja problemov v odnosu potem res uspeva?
Potreba po varnosti in stabilnosti
Zaradi temeljne psihološke potrebe po varnosti in stabilnosti ljudje skušamo celo življenje kontrolirati različne situacije in druge ljudi. In ker se nam včasih zgodi, da nam je ”uspelo” potem menimo, da je to super strategija. Na dolgi rok pa ni, kajne da? Ko razmišljamo o tem, kaj vse je narobe z našim partnerjem in kako bi to radi spremenili ali izboljšali, se odmikamo od realnosti in dejstev – da partnerja ne moremo spremeniti in da živimo pod pretvezo iluzije o kontroli. Ko to ugotovimo, lahko spustimo sodbe o partnerju in o svetu, ki pravzaprav soustvarjajo tesnobo, jezo, razočaranje, strah, žalost in obup.
Ampak, če bi to bilo tako lahko, potem bi vsi to že počeli, kajneda? Preverite, kako se počutite po tem, ko se poglabljate v sliko, kaj vse je narobe s partnerjem – boljše ali slabše?
Prebivanje v teh sodbah nam onemogoča, da bi svet pogledali z bolj realnega vidika – da je partner človek, ki ima prednosti in pomanjkljivosti, kot ostali svet in da ga ne moremo kontrolirati. Prav tako lahko prepoznamo otroške želje v nas, da bi drugi ljudje zadovoljili vse naše potrebe in jih začnemo počasi opuščati. To pa najraje ne bi, kajne? Čeprav se nam zdi popolnoma normalno, da v partnerskem odnosu partner zadovoljuje naše potrebe in želje, pa to ni pogoj ali nekaj samoumevnega, temveč so pravzaprav želje in prilagodljivost partnerja, kar je v njegovi svobodi in ne naši kontroli.
Poglejmo kaj pa dejansko lahko naredimo in s tem vplivamo na boljši odnos in se po drugi poti lotimo reševanja prvotnega problema – pomanjkanje povezanosti, topline, spoštovanja, razumevanja in zaupanja.
Kako lahko izboljšam partnerski odnos?
Namesto poglabljanja o tem, kaj vse je narobe z mojim partnerjem lahko:
- razmislim kakšen/a partner/ka želim sam/a biti,
- razmislim kakšne vrednote želim zastopati v odnosu,
- sam/a prepoznavam svoja čustva in jih ustrezno izrazim,
- sam/a povečam pozornost, povezanost in zabavo,
- se zavestno odločim za spoštljivo komunikacijo,
- skrbim za sebe, da sem sam/a bolj psihofizično urejen/a in zdrav/a,
- (če ne znam) se naučim obvladovanja konfliktov, ki so normalni del odnosov,
- (po potrebi) se večkrat opomnim, pri čem imam kontrolo in pri čem ne,
- prepuščam svobodo partnerju/ki, da sam/a sprejema odločitve – ne zahtevam,
- če sem v nezdravem in škodljivem odnosu, ga zapustim in s tem poskrbim zase.
To so tudi vsebine, ki jih običajno s pari skupaj pogledamo in rešujemo v partnerski terapiji. Pri tem uporabljamo različne tehnike – od resnih do takšnih, ki nas nasmejijo. Partnerska terapija ni samo delo in napor, temveč je tudi smeh in humor. Vabljeni.