Tesnoba ni težka samo zaradi občutka samega, ampak tudi zaradi načinov, kako si jo razlagamo in kako se nanjo odzivamo.
Tesnoba pogosto ni naporna samo zato, ker je neprijetna. Naporna je tudi zato, ker imaš občutek, da delaš vse, kar znaš — pa se še vedno vrača.
Zakaj tesnoba pogosto ostaja v istem krogu?
Morda veliko razmišljaš, analiziraš simptome, iščeš razlage, se poskušaš umiriti in si govoriš, da bo minilo. Pa se kljub temu vedno znova znajdeš v istem krogu.
Resnica je, da si tesnobe običajno ne povečujemo namenoma.
Jo pa lahko povsem nehote krepimo z odzivi, ki so na prvi pogled razumljivi, dolgoročno pa ne pomagajo.
V tem blogu ti pokažem 3 pogoste napake, zaradi katerih se tesnoba pogosto še okrepi — in kaj je lahko bolj koristen prvi korak.
Napaka št. 1 - vsak telesni simptom si takoj razlagaš kot nevarnost:
Srce razbija.
V prsih je stiska.
V glavi se pojavi megla.
Občutiš slabost, napetost ali omotico.
Telesni simptomi tesnobe so lahko zelo neprijetni, niso pa nujno nevarni. Težava nastane, ko jih um začne brati kot alarm.
In potem človek ne vidi več: to je tesnoba, ampak: nekaj je narobe z mano.
Na primer: Srce mi razbija → kaj če bom izgubil_a kontrolo → kaj če omedlim → kaj če je z mano res nekaj narobe?
Prvi korak zato ni, da telo za vsako ceno utišaš, ampak da začneš drugače razumeti, kaj ti telo pravzaprav sporoča.
Napaka št. 2 - preveč se opazuješ, preverjaš in iščeš zagotovila:
- stalno skeniranje telesa,
- preverjanje, ali si v redu,
- googlanje simptomov,
- spraševanje drugih, če je to normalno,
- preverjanje, ali bo spet prišel napad.
Na videz to daje občutek kontrole, v resnici pa možgane še naprej uči: “To je nevarno. To moraš spremljati.”
Več kot preverjaš, bolj se tvoj sistem uči, da je tesnoba nekaj, kar je treba nenehno nadzorovati.
Napaka št. 3 - začneš se umikati iz situacij, ki v tebi sprožajo nelagodje:
- manj hodiš med ljudi
- izogibaš se vožnji,
- ne greš tja, kjer bi se lahko tesnoba pojavila,
- opuščaš aktivnosti, ki so ti bile prej normalne.
Na kratki rok to res lahko prinese olajšanje. Na dolgi rok pa se tesnoba pogosto še utrjuje.
Izogibanje namreč tesnobe ne zmanjša, ampak ji pogosto samo potrjuje, da je svet res nevaren in da se mu je treba umakniti.
Kako se lahko bolj koristno soočiš s tesnobo in narediš prvi korak?
Bolj koristen prvi korak ni, da sebe siliš v popoln mir ali da na hitro odpraviš vse simptome.
Bolj koristen prvi korak je >>>
- da začneš razumeti, kaj se s tabo dogaja,
- da telesnih odzivov ne bereš takoj kot nevarnost,
- da prepoznaš misli, ki tesnobo stopnjujejo,
- in da dobiš konkretne načine, kako se ob tesnobi ustaviti in se drugače usmeriti.
Če se v teh 3 napakah prepoznaš, potem verjetno ne potrebuješ še enega članka — ampak nekaj, kar ti pomaga v trenutku, ko tesnoba res udari.
Prav zato sem pripravila mini paket SOS pomoč pri strahu in tesnobi — paket 8 avdio vsebin, v katerih te vodim skozi razumevanje tesnobe in prve konkretne korake, kako si pomagati, ko te strah in tesnoba preplavita.
V SOS paketu dobiš 8 avdio vsebin in jasno začetno pot: kaj poslušati najprej, ko te zagrabi panika, kako si razložiti telesne simptome in kako se ne ujeti v katastrofične misli.
To ni čudežna rešitev čez noč. Je pa lahko zelo dober prvi korak:
- da veš kaj poslušati najprej, ko te preplavi strah,
- da imaš prvo pomoč ob tesnobi (ko te vleče v spiralo)
- da ne ostaneš sam/a s paniko.
V SOS paket se prijaviš tukaj: >>> SOS paket za strah in tesnobo.
