Komunikacija v partnerstvu in komunikacija na sploh je nekaj zelo vsakdanjega, a hkrati nekaj zelo temeljnega pri ljudeh (tudi pri živalih). Že ko na ulici srečamo osebo in ji namenimo pogled – komuniciramo. Tako lahko vedno določimo neko komunikacijsko polje, v katerem se znajdeta 2 osebi. In zelo težko je, da ljudje ne bi komunicirali. Tudi če ena oseba drugo ignorira, je to vrsta komunikacije – torej izostanek neke reakcije je tudi reakcija. V osnovi večina ljudi pozna verbalno in neverbalno komunikacijo, a je tudi odsotnost kakršnekoli komunikacije, komunikacija. Kako se lahko torej izboljšamo?
Komunikacija v partnerstvu in pomen pogovora
Komunikacija in s tem pogovor je v partnerstvu ključna za preživetje in rast zveze. Zmotno, a pogosto, ljudje mislijo, da je komunikacija lahko dobra in uspešna, kadar so konflikti odsotni. In obratno, je slaba in neuspešna, kadar so konflikti prisotni. A temu v resnici ni tako – nesporazumi, konflikti in frustracije so običajno posledica pomanjkanja veščin v partnerski komunikaciji in so neizbežni. Za to je pogovor še toliko bolj pomemben. Moramo pa se zavedati, da je že sam pomen pogovora, lahko za partnerja drugačen. Za nekoga pomeni eno, za drugega pa drugo. Kakorkoli, pa je pogovor ena pomembnejših veščin v partnerstvu, ki lahko partnerstvu ohranja in ga krepi.
Pogovorna etika
Pogovorna etika je nekaj, kar bi naj ”obvladal” vsak od partnerjev. Gre za nekaj korakov, ki naj bi jih vsi znali upoštevati pri pogovoru – sploh, kadar pogovor prerašča v frustracije, nestrinjanja in konflikte. Psihologinja Beck (1988) je že dolgo nazaj opredelila nekaj ”komunikacijskih zakonitosti” oziroma pravil, ki bi jih morali upoštevati, kar se da pogosto.
Preklop na partnerjev kanal
Kako bi lahko partnerju dali vedeti, da nam je pomembno, kar želi povedati in da res skušamo razumeti, kaj želi?
Tu lahko usmerjamo pozornosti na ”partnerjev kanal”: Si želi praktičnega nasveta ali čustvene opore? Lahko si predstavljate, da obstajata dva ”kanala”: racionalni in čustveni.
Partner z ”racionalnim kanalom“: Naj ne vsiljuje nasvetov, razen če drugi to želi. Bolje je, da pokaze razumevanje za čustva drugega, posluša in opogumlja.
Partner s ”čustvenim kanalom“: Naj izrazi to, kar želi.
Dati vedeti, da poslušamo.
Študije so pokazale, da obstaja razlika med spoloma:
- Ženske med poslušanjem oddajajo več zvočnih signalov (mhm, aja, ja), ki so izraz sledenja pogovoru.
- Moški so med poslušanjem nagnjeni k molku, a to še ne pomeni, da ne sledijo ali poslušajo. Lahko pa se o tem pogovorimo in raziskujemo, kakšne signale dajemo drug drugemu, da se poslušamo oziroma slišimo.
Bolj molčeča oseba se lahko uči oddajanja več besednih signalov; s tem je drugi bolj gotov, da ga oseba posluša. Prisotnost lahko izražamo tudi z mimiko obraza in drobnimi kretnjami.
Ne skačemo v besedo
Zopet nekaj rezultatov študij:
- Moški so bolj nagnjeni k skakanju v besedo (tako ženskam kot moškim).
Osebe, ki so prekinjene, lahko pomislijo vrsto stvari, npr.: ”Sploh me ne posluša.“; ”Prav nič je ne zanima.“; ”Samo sebe bi poslušal.“
Če ste oseba, ki se ji zdi, da je pogosto prekinjena, lahko vseeno ozavestite, da je skakanje v besedo govorna navada. Je torej bolj del pogovornega sloga kot izraz egocentrizma ali nestrinjanja. Včasih tudi temu ni tako, a v splošnem to drži.
Oseba, ki prekinja, lahko vadi sledeče veščine: vaja zadrževanja (spuščamo svoje misli in občutke naprej) in poslušanja do konca.
Spretno postavljanje vprašanj
Dobro oblikovano vprašanje pritegne zadržanega partnerja v pogovor. Vsiljivo, neumestno vprašanje ali pa spraševanje ob napačnem trenutku, lahko ustavi tok govora. Če ne ”znamo” postavljati primernih vprašanj, lahko vedno vprašamo: ”Kako je bilo to za tebe?”; ”Kaj ti to pomeni”?; ”Lahko to bolje razložiš”?; ”Kdaj se lahko pogovorimo o tistem…?” in podobno.
Uporaba diplomacije in takta
Vsak od nas je ”občutljiv” na določeno tematiko. Raziskave na tem področju so pokazale, da smo ljudje najbolj občutljivi pri tematikah videza in družinskih članov, pridružujejo se tudi teme o morebitnih zdravstvenih težavah. Kot partnerji, lahko vsi gojimo zavedanje o tem, na kaj je oseba občutljiva in s tem komuniciramo bolj razsodno, previdno in počasi. Večkrat moramo pri tem ovrednotiti čustva osebe in jim dati vedeti, da jih slišimo in razumemo, a da so tudi te teme kdaj življenjsko pomembne. Da je bolje, da o njih spregovorimo, kot da jih zaradi ”občutljivosti pometamo pod preprogo”.
Podajanje ustrezne kritike
Najbolj pomembna stvari pri podajanju ustrezne kritike je ta, da znamo v prvi vrsti ločevati med osebo in njenim vedenjem. To velja tudi za nas, ki kritiko prejmemo – da razumemo, kdaj kritika ni bila ustrezno podana in si je ne ”jemljemo osebno” (lahko se npr. postavimo zase). Ena od osnovnih razlik med sporočili na osebo in sporočili na vedenje je možnost spremembe. Če kritiziramo ”na osebo”, potem praviloma izključujemo možnost spremembe. Če pa je kritika usmerjena na vedenje, pa naše sporočilo dovoljuje možnost spremembe (npr. na osebo: ”Ti si neumen” in na vedenje: ”To kar si zdaj rekel je neumnost”.) Tako lahko oseba, ki prejme kritiko, razume kaj morda ni OK in razume, da to lahko popravi.
Komunikacija v partnerstvu je veščina
Vsak kakovosten partnerski odnos vključuje trenutke separacije – ločenosti, kot tudi trenutke stika in ”zlitosti” – precejšnje povezanosti. S komunikacijo lahko poskrbimo, da naš odnos bolj uspešno variira med temi trenutki, saj so neizogibni. Kot so tudi nerazumevanja, nestrinjanja, trenja, stiske in konflikti.
Komunikacija se nanaša na veščine in spretnosti, s pomočjo katerih rušimo ali pa gradimo vse odnose. Te se poglobljeno lahko učimo tudi v partnerski terapiji. Pomembno vpliva tudi na zadovoljevanje potreb in ima pomembno vlogo pri tem, kako preko komunikacije spoznavamo sebe (komunikacija s seboj) in seveda tudi druge. Četudi nam manjka določenih veščin, se jih lahko priučimo, čeprav se nam na začetku to morda zdi težko in smo polni neprijetnih občutkov. Ne pozabimo: dobra komunikacija ne pride od tega, ker bi bilo to tako ”super in fino”, ampak ker smo se naučili in izkusili, da se tako na dolgi rok dlje pride. In na tej poti, nam je lahko mnogo lepše, čeprav nam kdaj to ne bo enostavno doseči.