Narcisistična osebnostna motnja (NOM) je motnja osebnosti, ki se najpogosteje kaže kot poudarjene poteze grandioznosti, zahtevanje posebnih pravic ter pretirano usmerjanje pozornosti nase. Posamezniki z NOM so pogosto zelo občutljivi na kritiko in imajo izredno močno potrebo po občudovanju. Po drugi strani pa jim manjka empatije in razumevanja čustev pri drugih ljudeh. NOM je pogostejša pri moških.
Narcisistična osebnostna motnja in razvoj
Na razvoj katere koli osebnostne motnje vpliva več dejavnikov. Tako genetski kot okoljski. Razvoj te motnje je lahko precej podvržen načinu vzgoje, npr. da so starši zavračali in ne ustrezno zadovoljevali otrokove psihofizične potrebe, ali pa da so ga pretirano hvalili in občudovali ter razvajali. Pretiranost se nanaša na neustrezno ravnovesje med pohvalami in ustreznimi kritikami kot tudi pogostem razvrednotenju (neustrezne kritike). S tega vidika so lahko posamezniki v otroštvu doživeli pomanjkanje naklonjenosti in pohval, saj so jih lahko starši zanemarjali in jih čustveno zlorabljali. Kadar ni ravnovesja in doslednosti v vzgoji lahko takšno vzgojo opišemo kot kaotično, nepredvidljivo in nezanesljivo.
Značilnosti posameznikov z NOM:
- pomanjkanje empatije,
- močna občutljivost na kritiko,
- pretirano fantaziranje o uspehu, moči, slavi, položaju,
- aroganca in vzvišenost,
- želja po moči, kontroli in nadvladi,
- čustvena nestabilnost; npr. izbruhi jeze in besa,
- občutek vsemogočnosti in perfekcionizem,
- podcenjevanje drugih,
- obremenjeni s seboj in nenavadno brezskrbni do drugih,
- nerazvita identiteta in manj razvita ali nerazvita čustvena regulacija.
Narcisistična osebnostna motnja ne pomeni le poudarjenih potez
Pogosto se nam lahko zdi, da so osebe z NOM vedno polne same sebe ter da so samozavestne. Kar pa ne vidimo pa je v resnici zelo krhka samopodoba in lastna vrednost, ki jo posamezniki želijo zakriti in braniti. Ko so izpostavljeni vrednotenju so pogosto anksiozni (kar se morda ne opazi) in tovrstne situacije v njih sprožijo slabše prilagojene sheme delovanja. S situacijami vrednotenjem se težko soočajo, saj jim manjka osebnih veščin. Zaradi svoje ranljivosti so občutljivi na kritiko, zato lahko nanjo reagirajo besno, z občutkom inferiornosti ter občutji sramu, ponižanja in praznine.
Ker se lahko vsi kdaj tako počutimo in reagiramo, pa NOM od le poudarjenih potez loči nekonstruktivno vedenje in odzivi, kot so impulzivnost, pretirano vznemirjeno izražanje čustev, pretirana samohvala, na področju spolnosti pogosto le zase poskrbijo, arogantno in domišljavo vedenje. S svojo osebnostjo in vedenjem posamezniki z NOM pogosto dosežejo slavo in socialno moč, medtem ko lahko po drugi strani ostanejo ujeti v svoji domišljijo, zasvojenost in kriminalu. Težko skrbijo za druge, saj ne razumejo potreb drugih ljudi, ker jim teh veščin in razlage določenih vedenj manjka.
Narcisistična osebnostna motnja in obravnava
Osebnostne motnje se v največjih meri obravnavajo psihoterapevtsko in pogosto zaradi pridruženih težav z zdravili. Osebe z NOM so bolj nagnjenje k depresiji in anksioznosti in zato so te pridružene težave pogosteje razlog za iskanje pomoči kot pa motnja sama. Osebnostne motnje nastajajo vrsto let, zato je nemogoče pričakovati ”hitro okrevanje” ali ”ozdravitev”. V psihoterapiji se običajno soočamo s trenutnimi težavami (npr. depresivnostjo, anksioznosti, težavami na delovnem mestu in v odnosih – najpogosteje partnerskih). Posamezniki se tako v psihoterapevtskem procesu učijo bolj funkcionalnih vedenjskih vzorcev; vedenj in odzivov, s katerimi lahko izboljšujejo kakovost svojega življenja in odnose. Učijo se tudi boljšega razumevanja čustev pri sebi in pri drugih ter prilagajanje odzivov na ta čustva (torej čustvena regulacija).
Psihoterapevtska obravnava je lahko precej uspešna, a terja obojestransko sodelovanje. Zato psihoterapija ni ”čudežna palčka”, a vseeno lahko v veliki meri uspešno obravnava tovrstne težave. Ljudje z osebnostno motnjo so ljudje in imajo človeške težave. Sami pa jih težko rešujejo, saj se je lahko pogled na njih, druge in svet tekom let nekoliko izkrivil. In to dobro naslavlja psihoterapija.