Prijatelji niso dobri psihologi, saj jim manjka znanja in veščin za reševanje določenih problemov. Četudi jih imajo, je to le ena vloga od mnogih, ki jih človek lahko v življenju lahko ima, medtem ko psiholog svojo vlogo izpolnjuje kot nekaj primarnega.

Psihologi svojo poklicno vlogo izpopolnjujejo skozi več let. Učenje se pravzaprav nikoli ne konča in pozornost je precej usmerjena na učenje veščin in pridobitvi znanja, ki psihologu pomagajo opravljati njegov poklic. Pridobljena znanja temeljijo na znanstvenih spoznanjih o delovanju duševnosti, duševnih procesov in osebnosti. Psiholog tako pozna načela “normalnega” razvoja in delovanja ter zna prepoznati odstopanja, kar naši prijatelji ne znajo in niso na to niti osredotočeni.

V prijateljstvu najdemo več različnih vlog, ki se prepletajo in za to je nemogoče, da bi pozornost usmerjali na vse vloge enakomerno. Če pomislimo, v prijateljstvu najpogosteje najdemo vloge bratov in sester, odvetnikov, varnostnikov in tudi sicer psihologov. A nemogoče je, da bi se v vse te vloge tako poglobili, da bi predstavljala mojstrstvo – tako kot se lahko psiholog poglobi v svojo vlogo.

Zakaj prijatelji niso dobri psihologi?

  • Ne morejo biti dovolj objektivni,
  • ker nimajo enakih izkušenj,
  • ker ponujajo lastna prepričanja in poglede na situacijo (subjektivnost),,
  • ker nimajo znanja in veščin za reševanje določenih problemov,
  • ker njihova ljubezen ne zadostuje,
  • svetujejo nam, kar je v njihovem interesu,
  • svetujejo nam napačno in s tem poglobijo neprijetna čustva,
  • ne zmorejo 100% zaupnosti,
  • poznajo le površinske in kratkoročne rešitve,
  • skupaj z nami vzdržujejo stisko,
  • predlagajo nam nefunkcionalne in škodljive rešitve.

V čem je psiholog boljši kot prijatelji?

  • Zna bolje prisluhniti,
  • zna preokviriti naše misli v bolj funkcionalne,
  • zna bolje razumeti določene težave,
  • pozna ustrezne in strokovno podkrepljene informacije,
  • je objektiven pri razumevanju problema,
  • ima znanja in veščine za reševanje določenih problemov,
  • svetuje nam glede na to kaj je za nas najboljše,
  • nas na strokoven in ustrezen način vodi do novih spoznanj,
  • zna ustrezno postaviti cilje,
  • zna ustrezno postaviti načrt za določene spremembe,
  • se posveti našim problemom in ne svojim,
  • pozna dolgoročne rešitve, ki so znanstveno utemeljene.

To, da ne gremo radi na psihološko svetovanje je normalno. Vsak od nas se raje pogovori s prijateljem, ki ga dobro pozna in mu zaupa. S prijateljem se počutimo dobro in varno, včasih pa ta ”cona udobja” ni dovolj, da bi se na dolgi rok ”znebili” določene težave. In seveda, ker psiholog ni naš prijatelj, obisk ni vedno prijeten. A ravno s sprejemanjem te neprijetnosti in spoznanjem, da moji prijatelji ne morejo biti moji psihologi, lahko napredujemo in gremo na pot k bolj učinkoviti rešitvi.

Če ste v stiski in menite, da vaši prijatelji ne morejo več biti vaši psihologi, pa vabljeni k svetovanju.