Panika je ena izmed tistih izkušenj, ki ljudi najbolj prestraši.
Ne samo zaradi intenzivnosti občutkov, ampak zaradi tega, kar si ob tem začnemo misliti:
– “Z mano je nekaj narobe.”
– “To ni normalno.”
– “To moram ustaviti.”
– “Kaj če se mi zmeša?”
In tukaj se začne nekaj, kar v psihoterapiji vidimo zelo pogosto.
Ne toliko problem panike same, ampak način, kako jo obravnavamo.
Kaj se v resnici dogaja, ko doživiš paniko
Panika ni “napaka” v tvojem telesu.
Je zelo star, zelo osnovni preživetveni mehanizem. Telo zazna nevarnost → aktivira se simpatični živčni sistem → pospeši se srčni utrip, dihanje, telo gre v pripravljenost.
To je isti sistem, ki bi se aktiviral, če bi stal pred realno nevarnostjo.
Razlika je samo v tem:
👉 pri paniki pogosto nevarnost ni realna (razen če pred tabo res stoji medved in smo resnično ogroženi in v težki situaciji in je od nas potrebna akcija),
👉 ampak jo naši možgani interpretirajo kot takšno.
In tukaj se začne naslednji korak.
Kje se panika začne še bolj zapletati
Ko pride prvi val panike, večina ljudi naredi nekaj zelo logičnega: začne se ukvarjati sama s sabo.
– posluša srce
– preverja dihanje
– analizira, kaj se dogaja
– išče razlago
In tukaj naredimo ključno napako: 👉 pozornost usmerimo tja, kjer je že alarm.
In s tem alarm samo še povečamo.
Zakaj panike ne moreš “kontrolirati”
Veliko ljudi pride z željo: “Kako naj to ustavim?” “Kako naj imam to pod kontrolo?”
In tukaj je pomemben premik v razumevanju: panike ne moreš kontrolirati na način, kot bi si želel/a.
Ker ne gre za zavestni proces.
Gre za avtonomni živčni sistem, ki deluje sam od sebe.
Bolj kot se poskušaš boriti z njim, bolj si v tem sistemu.
Kaj dejansko pomaga (in kaj učim v praksi)
V terapevtskem procesu ne učim ljudi, kako “ustaviti paniko”.
Učim jih:
👉 kako spremeniti odnos do nje
👉 kako zmanjšati dodatno gorivo, ki ga sami dodajamo
👉 kako delovati kljub njej
To pomeni:
– razumeti, kaj se dogaja v telesu
– prepoznati katastrofične misli
– zmanjšati pretirano usmerjanje pozornosti nase
– in postopoma graditi izkušnjo, da telo zmore samo iz tega ven
Panika ni nekaj, kar moraš premagati, ampak nekaj, kar se naučiš drugače ‘’zdržati’’.
Veliko ljudi danes razume paniko. Ve, kaj je simpatični živčni sistem. Ve, da to “ni nevarno”.
Ampak marsikdo to ne ve. Vedno znova v svetovanju ljudi učim osnove človeškega delovanja in čustvovanja – psihoedukacija.
No, ampak še pri tistih, ki razumejo te osnove, včasih ko pride panika… tega ne znajo uporabiti.
In tukaj je razlika, ki jo jaz delam v svojih vsebinah. Ne ostanem pri razlagi. Grem v:
👉 konkretne korake
👉 protokole
👉 in situacije iz resničnega življenja
Ker šele takrat znanje postane uporabno.
Kje lahko to poglobiš in se izobraziš pravilno?
O tej temi sem bolj podrobno govorila tudi v eni izmed epizod v Intimnem terapevtskem prostoru, kjer razložim:
– kako razumeti paniko in njen razvoj
– kako pride do panične motnje
– in kako dejansko poteka obravnava v psihoterapiji
Če želiš iti korak dlje od razumevanja in začeti to uporabljati, lahko začneš tukaj: 👉obvladovanje panike.
Panika sama po sebi NI znak, da je s tabo nekaj narobe. Pogosto je samo znak, da tvoje telo dela točno to, kar zna.
Razlika nastane v tem, ali ostaneš sam/a z njo — ali pa imaš način, kako skozi to iti.
