Soočanje s perfekcionizmom v grobem pomeni spreminjanje naših pravil in prepričanj glede dela, uspeha, dosežkov, napak, samoučinkovitosti, počitka in odnosa do sebe. Perfekcionizem lahko najdemo na različnih življenjskih področjih posameznika, najpogosteje pa ga opazimo v obliki visokih notranjih zahtev in kritičnosti do sebe.
Perfekcionizem se ne spremeni čez noč
Človeško delovanje je skozi leta vedno bolj utrjeno, saj se velik delež našega mišljenja, čustvovanja in vedenj ponavlja. Na podlagi tega si lahko predstavljamo, da se spremembe v delovanju ne zgodijo čez noč. Osebe, ki so visoko perfekcionistično naravnane, svojo samopodobo vrednotijo na podlagi dosežkov in uspehov in so lahko tudi ponosne na svoj način delovanja. Takega načina vrednotenja samopodobe ni lahko spremeniti, ni pa nemogoče.
Perfekcionistični način delovanja v resnici ni zdrav način in lahko prinaša še več neprijetnosti ter slabša kakovost življenja posameznika. Samo življenje z leti ne postaja vse lažje, temveč težje. Če k notranjih zahtevam dodamo še zunanje, potem posameznik kmalu v takem tempu ne more več dobro funkcionirati. Pojavljajo se lahko neprijetna čustva (tesnoba, jeza, razočaranje, žalost, itd.), ki nas opozorijo, da nekaj ni v redu. To sporoča, da bi morali naš način življenja prilagoditi oziroma spremeniti. Šele takrat se običajno začnemo zavedati, da ”imamo težave s perfekcionizmom”’.
Soočanje s perfekcionizmom in prvi koraki
Prvi korak je običajno ozaveščanje našega mišljenja in čustvovanja. Da bi to storili, moramo dvigniti naše samozavedanje o našem funkcioniranju. Začeti moramo opazovati, kaj se v resnici z nami dogaja v določenih situacijah, ki so povezane z delom, uspehi, aktivnostmi, napakami in našo samopodobo.
Katere so te situacije? Nemogoče jih je splošno opredeliti, saj so vezane na specifičen del posameznikovega življenja. Lahko pa jih najpogosteje opazimo takrat, ko se naše počutje spremeni v bolj neprijetno in tesnobno. Takrat se lahko vprašamo zakaj se tako počutimo. Kakšne misli so nas zdaj preletele? So realne? Moramo te zahteve res izpolniti? Nas drugi res tako kritizirajo ali le mi te informacije tako dojemam?
Drugi korak je prepoznavanje, kateri miselni procesi se odvijajo: katastrofizacija, dramatiziranje, analiziranje, črno-belo mišljenje, sklepanje, vrednotenje, itd. To so umski procesi, ki glede na reševanje težav niso vedno funkcionalni. Sploh, če jih uporabljamo za reševanje težav, ki jih ne moremo na tak način rešiti. Posamezniki se običajno tega zavedajo, le spremeniti tega ne znajo.
Tretji korak se nanaša na soočanje s čustvi, pred katerimi pogosto bežimo in se jim izogibamo. Ta strategija v resnici le še poglablja neprijetne občutke, kar verjetno opazite. Ta del najlažje naslovimo v terapevtskem procesu, saj se je izkazalo, da nam pri teh strategijah včasih zmanjka znanja in dodatnih veščin. Vsekakor pa ljudje zmoremo tudi brez tega procesa in se osredotočimo na sprejemanje.
Vedenjska aktivacija v smeri bolj zdravega mišljenja in vedenja
Zadnji korak zahteva akcijo s strani posameznikov, da v življenje vpeljejo nove načine obnašanja – torej nova vedenja. To naj nebi bilo izogibanje temveč izpostavljanje neprijetnim situacijam, z fokusom na tem, da le ”zdržimo”. Da se ne borimo, da ne delamo še več ter da si dovolimo napake in neuspehe. Pomembno je, da poskusimo biti prisotni v sedanjem trenutku in da se naučimo sprejemati to, da naše življenje ne bo vedno urejeno in pod kontrolo. Nova vedenje bi torej bila v smeri opuščanja, sprejemanja, in distanciranja od nefunkcionalnih misli in vedenj.
Soočanje s perfekcionizmom je dolgotrajno
Perfekcionizem se rad vrača. Nič hudega, če se nam po tem, ko smo življenje prilagodili in spremenili način delovanja še vedno kdaj zgodi, da se perfekcionizmu ne moremo upreti. Perfekcionizem ni slab in ponekod je celo zelo zaželen. Pomembno je, da vzdržujemo tisto, kar dobro funkcionira in podpira boljšo kakovost življenja. Četudi nam kdaj spodleti in se ”vrnemo na stare tire”. Doslednost in vztrajnost sta zelo pomembni, saj je spreminjanje katerekoli druge navade in načina življenja, maraton in ne šprint. Tako tudi sebi sporočamo, da se nam ne mudi in da bodo zato rešitve, ki niso ”hitre in instant” v resnici prinesle boljše rezultate na dolgi rok. Prav tako pa z ustreznim soočanjem preprečujemo razvoj drugih duševnih motenj, ki so s tem povezane.
Osnovne informacije o perfekcionizmu in samokritičnosti lahko preberete v predhodnem blogu. Če menite, da je vaš perfekcionizem preveč zakoreninjen ali pa ga v resnici ne znate najbolje prepoznati pa se lahko naročite na posvet.