Anksioznost pri otrocih in mladostnikih (oziroma anksiozna motnja) spada med najpogostejše motnje v tem obdobju. Pomembno pa je poudariti, da ne pomeni vsak strah anksioznosti, niti ne pomeni vsaka anskioznost anksiozne motnje. Lahko pa se anksioznost pojavi in začne razvijati že zgodaj v otroštvu. Pogosto jo spremlja še kakšna druga motnja, npr. depresija, motnja vedenja, motnja aktivnosti in pozornosti in celo zloraba psihoaktivnih substanc. Ko govorimo o motnji, naslavljamo predvsem vedenje posameznika, ki postane zelo nefunkcionalno.
Razvoj strahu in anksioznosti pri otrocih in mladostnikih
Razvoj strahu je povezan z različnimi dogodki v različnih obdobjih otrokovega razvoja. Pomembno je poudariti, da so tovrstni našteti strahovi popolnoma normalni v človekovem razvoju. Neustrezno naslavljanje in ravnanje z interpretacijo in čutenjem strahu, pa lahko vodi v različne motnje.
Dojenček
Dojenček se v obdobju do 6 mesecev boji močnih senzornih dražljajev, izgube podpore in močnih zvokov. Kasneje po 6 mesecu se lahko boji neznancev in tega, da se bo ločil od svojih primarnih skrbnikov.
Malček
Med 2 in 4 letom starosti se poudarjeno razvija domišljija in s tem domišljijski strahovi – npr. pošasti, imaginarna bitja in tema. Razvije se lahko tudi separacijska anksioznost (da se bo ločil od mame oziroma bolj se zaveda, kdaj mame ni v prostoru ali v njegovem očesnem dosegu). Kasneje se po 4 letu bolj intenzivno razvija kognicija in s tem prehod v konkretno logično mišljenje, kjer se lahko otroci bojijo naravnih katastrof, živali ali kakšnih poškodb. Tukaj se lahko kot motnja začne razvijati fobija.
Otroci
Nato se nekje med 8 in 11 letom večina strahov nanaša na šolo – na uspehe/neuspehe, ocene, teste, šport, itd. V povezavi s tem, da se lahko kot motnji razvijeta testna anksioznost in šolska fobija.
Mladostniki
Za mladostništvo pa so značilni strahovi povezani predvsem z vrstniki – zavrnitev s strani vrstnikov ter strahovi glede prihodnosti. Pogosto so mladostniki lahko zaskrbljeni glede svojega izgleda, kar je povezano predvsem s telesno samopodobo. Razvijejo se lahko socialna anksioznost, agorafobija, panična motnja ter generalizirana anksiozna motnja.
Razvoj anksioznih motenj
Anksiozne motnje se ne razvijejo čez noč. Veliko strahov, ki so značilni za določena obdobja razvoja, lahko starši ustrezno naslovijo in s tem otroku olajšajo samo doživetje tega neprijetnega, a hkrati pomembnega čustva. Pomembna razlika med strahom in anksioznostjo je v tem, da se le ta pojavi ob neustreznem vrednotenjem določenih dogodkov. Strah pa se naslavlja predvsem na resne ogrožajoče dogodke. Ob neustrezni reakciji na dražljaje iz okolja in na samo čustvo strahu, pa lahko posamezniki razvijejo izogibalno vedenje in posledično slabše funkcioniranje. Pod to se običajno smatra intenzivno odklanjanje šole ter stikov z vrstniki.
Anksiozne motnje se razvijejo zaradi prepleta različnih dejavnikov kot so:
- osebnostne značilnosti posameznika,
- zgodnje izkušnje posameznika,
- drugi specifični življenjskih dogodkov (krize, travme, smrti v družini, itd.)
Med anksiozne motnje spadajo:
- separacijska ankioznost (ločitvena tesnoba),
- generalizirana anksiozna motnja (GAM),
- specifične fobije,
- obsesivno-kompulzivna motnja (OKM),
- socialna anksioznost,
- panična motnja,
- selektivni mutizem,
- posstravmatska stresna motnja (PTSM)
- ter šolska fobija (zavračanje šole).
Za posameznike z anksiozno motnjo je značilno:
- da so bolj občutljivi na informacije in dražljaje iz okolja, ki predstavljajo neko grožnjo,
- hitreje prepoznajo grožnjo in se nanjo tudi hitreje odzovejo s strahom, žalostjo in skrbjo, kot njihovi vrstniki,
- občutljivost in ranljivost se lahko kaže kot lastnost zaradi katere so bolj ranljivi za razvoj ene od anksioznih motenj,
- telesne težave: hitro bitje srca, nemir, tiščanje v trebuhu, tiščanje na stranišče, potenje, glavobol, zardevanje, itd.,
- miselne: opazimo lahko miselne (manj funkcionalne) procese, kot so katastrofiziranje, napovedovanje prihodnosti, branje misli in ruminacije (to je npr. da pogosto preverjajo ”kaj pa če..” in ”vrtijo” zaskrbljajoče filme v glavi) in
- vedenjske: npr. da se izogibajo situacijam, jokajo, grizejo nohte, so razdraženi, iščejo zaščito s strani drugih pomembnih in uporabljajo varovalna vedenja (npr. kakšne rituale, ki jih pomirjajo).
Obravnava anksioznosti pri otrocih in mladostnikih
Obravnave v največji meri potekajo svetovalno oziroma psihoterapevtsko. V sami terapiji so zelo pomembni cilji, ki naslavljajo spremembo vedenje. V začetku je zelo pomembna ustrezna psihoedukacija, tako za otroka kot tudi za njegove starše. Tehnike in metode prilagajamo razvojni stopnji otroka, kot tudi njegovim drugim značilnostim (npr. kognitivnim, osebnostnim, njegova zanimanja, itd.).
V vedenjsko-kognitivni terapiji obstajajo znanstveno preverjene tehnike, ki so se izkazale za učinkovite pri obravnavi anksioznosti (npr. izpostavljanje, modelno učenje, STOP tehnika, miselno preokvirajnje, itd). V zadnjih desetletjih pa se vse več govori o tehnikah čuječnosti, ki ne služijo le kot tehnike temveč kot način življenja. Vadba čuječnost ponuja odprt prostor za doživljanje izkušnje brez obsojanja in s sprejemanjem. Tako se lahko otroci in starši učijo novega pogleda na situacije in doživljanj, ki jih ne obsojajo in jih skušajo sprejeti. To pomembno prispeva k zniževanju splošne anksioznosti kot tudi strahu, ki je vezan na specifične situacije (npr. fobije ali socialna anksioznost).
Besedilo je povzeto po strokovni literaturi in navajam nekaj virov:
- Barlow, D. H. (2000). Unraveling the mysteries of anxiety and its disorders from the perspective of emotion theory. American Psychologist, 55, 1247-1263.
- Benjamin, R. S., Costello E. J. in Warren, M. (1990). Anxiety disorders in a pediatric sample. Journal of Anxiety Disorders, 4, 293-316.
- Boričević Maršanić in Selak Bagarić (2020). ”Mindfulness”: kratke vježbe za djecu. Poliklinika za zaštitu djece i mladih grada Zagreba. (prevedel Center za krepitev zdravja Kranja, dostopno na https://www.zd-kranj.si/data/files/1596016502.pdf).
- Carr, A.(2015). The handbook of child and adolescent clinical psychology: A contextual approach: Third edition. Routledge.
- Černetič, M. (2005). Biti tukaj in zdaj: Čuječnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja. Psihološka obzorja, 14(2), 73–92.
- Dobnik Renko, B. (2020). Anksiozne motnje pri otrocih in mladostnikih, Psihološka obzorja, 29, 1-8
- Girodo, M. (1974). Yoga meditation and flooding in the treatment of anxiety neurosis. Journal of Behavior Herapy and Experimental Psychiatry, 5, 157-160.
- Gray, J. A. in McNaughton, N. (1996). The neuropsychology of anxiety: Reprise. V D. A. Hope (ur.), Nebraska Symposium of Motivation, (1995): Perspectives on anxiety, panic and fear, 61-134. University of Nebraska Press.